Skoči na vsebino

SUPER ŽIVILA

124

Izraz »super živilo« se pogosto pojavlja na embalažah živil in v medijih, zdi se, da je prehranjevanje s tako imenovanimi super živili vedno bolj v trendu. Živila, na embalaži katerih se nahajajo zdravstvene trditve in izrazi kot so: »super hrana« ali »super živilo« se tudi zelo dobro prodajajo. Socialna omrežja, mediji in popularna kultura prav tako prispevajo k priljubljenosti »super živil«. Za mnoge, ki si prizadevajo izboljšati svoje zdravje, je pojem »super hrana« lahko zelo privlačen. Pod izrazom si pogosto predstavljamo čudežno hrano, ki ima posebne sposobnosti, kot je spodbujanje hujšanja ali zdravljenje bolezni.

 

Mnoge znanstvenike je zato začelo zanimati ali lahko tako imenovana super živila zares prispevajo k izboljšanju človekovega znanja. Kaj potrošnike spodbudi v nakup super živil?

 

Za razliko od drugih zakonodajnih kategorij hrane (npr. „ekološka hrana“ ali „hrana pravične trgovine“) je koncept super hrane razmeroma nejasen in se včasih preprosto obravnava kot marketinški trik. Na splošno se super živila nanašajo na »živila z visoko vsebnostjo hranil ali bioaktivnih snovi, ki predstavljajo koristi za zdravje ljudi«. Zaradi dvoumnega pomena besedne zveze »super živila« je Evropska agencija za varnost hrane prepovedala pojavljanje besede »super živilo« na embalaži katerega koli izdelka, če proizvajalci niso zagotovili verodostojnih znanstvenih dokazov za svojo trditev. Vendar pa se v nasprotju s predpisi izraz »super živilo« še naprej pogosto uporablja v oglaševanju in medijskem poročanju, kar spodbuja vse večje zanimanje potrošnikov za tovrstna živila.

Glede na raziskavo Nielson so potrošniki pripravljeni plačati več za živila, ki se jim zdijo zdrava, in zdi se, da besedna zveza »super živilo« še dodatno spodbudi nakup. Tak izraz na živilu zagotavlja še dodatno potrditev potrošnikovega znanja o zdravi hrani, kar povečuje verjetnost, da jo bo kupil. Raziskava tudi kaže, da približno 80 % vprašanih določena živila vidi kot »zdravilo« in da po njih posegajo zato, da preprečijo pojav zdravstvenih težav, kot so debelost, sladkorna bolezen, hipertenzija in visok holesterol. Zato ni presenetljivo, da so rastlinska živila, kot so sadje, zelenjava in polnozrnate žitarice, ki jih na splošno dojemamo kot zdrava, pogosto na vrhu seznama super živil.

 

Trženje nekega živila kot »super živila« je za živilsko industrijo vsekakor zanimivo, saj povečuje prodajo. Na nedavnem seznamu najbolj prodajanih živil, ki se oglašujejo kot »super živila« so se po podatkih živilskih podjetji znašle beljakovine iz graha, morske alge, ingver, kurkuma, matcha, oves, ječmen in čičerika.

 

Tako imenovana »superživila« so pogosto hranilno bogata, vendar je jasno, da je izraz bolj uporaben za spodbujanje prodaje kot za zagotavljanje optimalnega prehranskega vnosa. Slaba stran uživanja »super hrane« je, da lahko mnogi poslužujejo uživanja le teh »super živil«, kar jih zaslepi pred drugimi enako hranljivimi živili, ki pa niso tako oglaševalsko zanimiva. Raznolika prehrana ni pomembna le zaradi vnosa različnih esencialnih vitaminov in mineralov, temveč tudi zato, da z monotono prehrano ne zaužijemo preveč (ali premalo) določenih hranil. Preizkušajte različna živila, ob enem pa naj vas ne zavedejo ​​najnovejši trendi ali modne muhe. Namesto tega se osredotočite na ustvarjanje uravnoteženega »super krožnika«, polnega različnih zdravih in okusnih živil.

VEČ PRISPEVKOV

VITAMINSKO-MINERALNI DODATKI
V množici številnih vitaminsko-mineralnih dopolnil na trgu bomo raziskali kaj o tem pravi znanost.
PREHRANSKI MITI (2. del)
Nadaljevanje razbijanja prehranskih mitov…
PREHRANSKI MITI (1. del)
Prehrana na zatožni klopi – kaj je res in kaj ne?