Izraz »super živilo« se pogosto pojavlja na embalažah živil in v medijih, zdi se, da je prehranjevanje s tako imenovanimi super živili vedno bolj v trendu. Živila, na embalaži katerih se nahajajo zdravstvene trditve in izrazi kot so: »super hrana« ali »super živilo« se tudi zelo dobro prodajajo. Socialna omrežja, mediji in popularna kultura prav tako prispevajo k priljubljenosti »super živil«. Za mnoge, ki si prizadevajo izboljšati svoje zdravje, je pojem »super hrana« lahko zelo privlačen. Pod izrazom si pogosto predstavljamo čudežno hrano, ki ima posebne sposobnosti, kot je spodbujanje hujšanja ali zdravljenje bolezni.

Mnoge znanstvenike je zato začelo zanimati ali lahko tako imenovana super živila zares prispevajo k izboljšanju človekovega znanja. Kaj potrošnike spodbudi v nakup super živil?

Za razliko od drugih zakonodajnih kategorij hrane (npr. „ekološka hrana“ ali „hrana pravične trgovine“) je koncept super hrane razmeroma nejasen in se včasih preprosto obravnava kot marketinški trik. Na splošno se super živila nanašajo na »živila z visoko vsebnostjo hranil ali bioaktivnih snovi, ki predstavljajo koristi za zdravje ljudi«. Zaradi dvoumnega pomena besedne zveze »super živila« je Evropska agencija za varnost hrane prepovedala pojavljanje besede »super živilo« na embalaži katerega koli izdelka, če proizvajalci niso zagotovili verodostojnih znanstvenih dokazov za svojo trditev. Vendar pa se v nasprotju s predpisi izraz »super živilo« še naprej pogosto uporablja v oglaševanju in medijskem poročanju, kar spodbuja vse večje zanimanje potrošnikov za tovrstna živila.